+386(0)1 5800 500 info@zgnl.si

 PRILAGODITVE

V vrtcu,  v osnovni šoli in srednji šoli so za gluhe in naglušne otroke potrebne naslednje prilagoditve:

PRILAGODITVE V VRTCU – VZGOJITELJI IN POMOČNIKI VZGOJITELJEV (za gluhe in naglušne otroke)

Eno najodgovornejših nalog imata vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice, saj vsakodnevno neposredno sodelujeta z otrokom na vseh področjih življenja v vrtcu. Z gluhim in naglušnim otrokom bosta preživeli največ časa, zato je pomembno, da upoštevata prilagoditve, ki bodo otroku omogočale čim boljše poslušanje, razumevanje, učenje in napredovanje.

PRILAGODITVE PROSTORA:

  • poskrbite, da bo prostor primerno osvetljen;
  • otrok naj sedi blizu vas, vendar ne pred izvirom svetlobe (v sredini polkroga ali tretji desno v polkrogu oziroma desno ob vzgojiteljici);
  • hrup prostora v katerem se otrok nahaja naj ne presega 40 dB (igralnica, velikost oddelka);
  • otrok naj ne sedi ob izvorih hrupa (CD…);
  • za individualno obravnavo otroka je potrebno zagotoviti primeren prostor.

ČASOVNE PRILAGODITVE:

  • otroku namenite več časa, da se navadi na vaš govor, glas;
  • otroku namenite več časa za sprejemanje informacij, ter za preverjanje razumljivosti;
  • nove, manj znane informacije/vsebine ponovite večkrat na različne načine z govorom, risanjem, kretnjo slikami in drugimi aplikacijami, igrami vlog…);
  • sprotno preverjajte otrokovo razumevanje.

PRILAGODITVE IZVAJANJA PODROČIJ DEJAVNOSTI:

  • govorite jasno in razločno, z normalnim ritmom in tempom, ne preglasno, saj s tem ne pripomoremo k boljšemu poslušanju, temveč se glas popači;
  • vedno bodite z obrazom obrnjeni k otroku (očesni kontakt);
  • usta naj bodo vidna (ne zakrivajte si jih);
  • obraz imejte primerno osvetljen in obrnjen k otroku (možnost odgledovanja);
  • seznanite se z delovanjem otrokovega slušnega pripomočka (aparata, polževega vsadka, vibratorja), aparat mora delovati brezhibno;
  • otroku dajemo kratka, jasna in konkretna navodila saj ima težave pri razumevanju in uporabi govora  in jezika;
  • vsebine predstavljajte na konkretnem nivoju, postopno;
  • poleg frontalne oblike dela uporabljajte individualno delo, delo v parih, v manjših skupinah, ter metodo ponazoritev in demonstracij;
  • spodbujajte uporabo čim več kanalov, za sprejem informacij (slušnega, vidnega, taktilnega);
  • uporabljajte veliko vizualnih in drugih didaktičnih materialov, ter pripomočkov za nazornost podajanja informacij, ki so prilagojene otrokovim zmožnostim;
  • pri vseh dejavnostih razločno povejte kaj počnete in večkrat ponovite navodilo za delo, preverite, če so informacijo razumeli in sprejeli;
  • govorne vsebine načrtujte zjutraj, saj je poslušanje je zelo utrudljivo;
  • pri glasbeni vzgoji upoštevajte slušne in govorne sposobnosti otroka;
  • gluhi in naglušni otroci imajo pogosto težave z ravnotežjem, zato temu posvetite posebno pozornost;
  • pri športni vzgoji (plavanje, smučanje, rolkanje, igre z žogo) zaščitite otroka in njegov slušni pripomoček (čelada pri polževem vsadku, po potrebi spremstvo dodatne odrasle osebe);
  • izogibajte se situacijam, kjer bi otrok uporabljal nevarna plezala;
  • iščite in spodbujajte otrokova močna področja;
  • vsebine ne menjavajte prehitro, ne preskakujte iz teme na temo, ko pa jo spremenite, opozorite;
  • pri svojem ravnanju z gluhim oziroma naglušnim otrokom bodite dosledni.

PRILAGODITVE V OSNOVNI ŠOLI IN SREDNJI ŠOLI – UČITELJI (za gluhe in naglušne učence/dijake)

PRILAGODITVE PROSTORA:

  • prostor naj bo primerno osvetljen;
  • učenec/dijak naj sedi v drugi klopi ob oknu, v sredini polkroga;
  • sosed, ki sedi poleg, naj se menja;
  • hrup okolja naj ne presega 40 dB;
  • učenec/dijak naj ne sedi ob izvorih hrupa;
  • učencu/dijaku mora biti zagotovljen primeren prostor za individualno obravnavo.

ČASOVNE PRILAGODITVE:

  • učencu/dijaku je potrebno dati čas, da se navadi na vaš govor in glas;
  • učenec/dijak potrebuje več časa za razumevanje, sprejem in predelavo informacij;
  • učenec/dijak potrebuje ponovitev razlag z različnih vidikov ter sprotno preverjanje razumevanja;
  • po potrebi naj se učencu/dijaku podaljša razpoložljivi čas za reševanje nalog, do 50% podaljšan čas pri preverjanju in ocenjevanju znanja;
  • učenec/dijak naj bo vprašan med zadnjimi.

PRILAGODITVE PRI PODAJANJU SNOVI:

  • med razlago bodite obrnjeni proti razredu;
  • med razlago ne hodite po razredu, uporabljajte FM sistem;
  • govorite z normalnim ritmom, tempom, glasnostjo in ne pretiravajte z izgovorjavo;
  • vaša usta naj bodo odkrita, obraz imejte osvetljen;
  • pogosto uporabljajte tudi pisne informacije (ključne besede na tabli, uporaba folij, slikovne aplikacije…);
  • med razlago večkrat preverite razumevanje;
  • če je mogoče, napovejte obravnavano snov, pripravite pisno gradivo (oporne točke, miselni vzorec, …);
  • ob spremembi teme na to opozorite učenca/dijaka;
  • snov podajajte na različne načine (individualno, v majhnih skupinah, dvojicah);
  • uporabljajte različne metode (demonstracija, eksperiment, projektno delo…);
  • uporabljajte različne materiale, pri delu aktivirajte ostala čutila;
  • spremljajte neverbalne reakcije učenca/dijaka, ustvarjajte primerno vzdušje in zaupljiv odnos.

PRILAGODITVE PRI PREVERJANJU ZNANJA:

  • po potrebi vprašanje ponovite z drugačnimi besedami;
  • vprašanja oblikujte jasno in kratko;
  • izogibajte se vprašanj z možnim odgovorom da ali ne;
  • preverjajte ustno, pisno in ocenjujte praktične izdelke na način, s katerim lahko učenec/dijak pokaže največ znanja);
  • pri ocenjevanju izvzemite vsebine, ki temeljijo na akustičnih elementih;
  • na oceno naj ne vpliva izgovorjava;
  • nareke naj učenci/dijaki pišejo individualno, tekst lahko učenec/dijak prej prebere, lahko popravlja tekst z napakami, v tekstu naj bodo znane besede;
  • učenec/dijak mora s svojim trudom, delom in znanjem opravičiti uspešno oceno.

ZUNANJE PREVERJANJE ZNANJA V 9. RAZREDU:

  • učenci imajo pravico do podaljšanega časa pri preizkusu znanja (do 50% dlje),
  • imajo pravico do navodil za delo, ki so prilagojena izgubi sluha,
  • pri preverjanju znanja je kot zunanji član lahko prisoten strokovni delavec, ki obravnava integriranega mladostnika.

PRILAGODITVE NA POKLICNI MATURI ZA GLUHE IN NAGLUŠNE:

  • opravljanje poklicne mature v dveh zaporednih rokih
  • podaljšanje časa opravljanja maturitetnega izpita (tudi odmorov, možno je več krajših odmorov)
  • poseben prostor
  • uporaba posebnih pripomočkov (Phonic Ear)
  • prirejeni ustni izpit in izpit slušnega razumevanja (oprostitev, branje z ustnic, prevajanje v znakovni jezik)
  • prilagojen način ocenjevanja (napaka, ki so posledica kandidatove motnje, se ne upoštevajo, pri ocenjevanju ocenjevalci sodelujejo s strokovnjaki za komunikacijo s kandidati s posebnimi potrebami).

Pravila za izvajanje poklicne mature za kandidate s posebnimi potrebami in v utemeljenih primerih tudi za druge kandidate določi minister, pristojen za šolstvo. Konkretne prilagoditve za posameznega kandidata se določijo skladno z navedenimi pravili, potrdi pa jih Državna komisija za poklicno maturo.

PRILAGODITVE NA ZAKLJUČNEM IZPITU ZA GLUHE IN NAGLUŠNE:

  • podaljšan čas opravljanja pisnega in ustnega izpita do 50%
  • opravljanje izpita s pomočjo tolmača v slovenski znakovni jezik, čas tolmačenja se ne šteje v čas reševanja nalog
  • kandidatom, ki se sporazumevajo govorno, je treba omogočiti odgledovanje iz ustnic.
  • pri slovenskem jeziku pričakujemo več težav pri bogastvu besedišča, upoštevanju zvrstnosti, večjo toleranco imamo pri sopomenkah in protipomenkah; ne ocenjujemo kvalitete branja in govora
  • lahko so manj zanimivi in izvirni pri obravnavi teme, pri bogastvu besedišča, lahko pričakujemo več težav pri upoštevanju zvrstnosti, zlasti pri frazeologiji in odvisnikih, redkejša je uporaba tujk in težjih besed
  • pri ustnem izpitu – oproščeni so glasnega interpretativnega branja, kvaliteta govora se ne ocenjuje

AKTUALNO NA MOBILNI ENOTI

Šola za starše

                                      Organiziramo v letu 2018: 10. 4. 2018- Šola za starše Program za zgodnjo pomoč družinam z gluhim/naglušnim otrokom. Odgovori na vprašanja povezanimi z gluhoto in razvojem otroka. 4. 2017 ob 17.30- Predavanje: doc. dr. Saba Battelino: Vzroki slabega sluha, ki privedejo do motenj komunikacije; Možnosti premoščanja izgube sluha, ki vodijo v boljšo komunikacijo. Vljudno...
Več ...

Najava srečanj za starše

4. 2017 ob 16.00 - Srečanje za starše gluhih in naglušnih otrok, otrok s polževim vsadkom, otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in otrok z motnjami avtističnega spektra Predavata zakonca Leonida Mrgole in dr. Albert Mrgole: Postavljanje meja ter  varen odziv staršev. Lahko si ogledate njuno predavanje o pomenu vzgojnih odzivov, ki sta ga imela maja 2015 v Cankarjevem domu v Ljubljani: http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_mrgole_izstekani_najstniki/ -20. 4. 2017- Šola za starše Program...
Več ...

Voščilo

Več ...

Mobilna služba

Več ...

Kontakti

Hišna centrala: +386 15800 500
Sprejemna ambulanta zdravstvene enote: +386 15800 536
Tajništvo: +386 15800 532
Zbornica osnovne šole: +386 15800 552
Zbornica vrtca: +386 31 339 864
Zbornica srednje šole: +386 15800 537
Dom: 00386 1 58 00 514, +386 15800 543
Tajništvo direktorja: 00386 1 58 00 512
Telefaks: 00386 1 56 82 527
Elektronska pošta: info@zgnl.si

Osebna izkaznica

Polno ime: ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA
Kratko ime: ZGN Ljubljana
Naslov: Vojkova cesta 74, 1000 Ljubljana
Matična številka: 5695252000
Davčna številka: SI 57421838
Šifra proračunskega uporabnika: 68993
Številka transakcijskega računa: SI56011006030689950
BIC koda: BSLJSI2X
Banka: Banka Slovenije, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana
Ustanovitveni akt ZGNL: Sklep Vlade RS št.: 01403-161/2008/5 in Sprememba Sklep Vlade RS št.: 01403-51/2010/4 
Energetska izkaznica

Prijava